POMENI KLJUČNIH POJMOV S PODROČJA DELOVANJA ZAS

Med pojmoma 'verjeti' (nekomu) in 'verovati' (v nekaj) obstaja v slovenščini razlika,

ki je v večini drugih jezikov ni. Beseda 'vera' ima po slovarju slovenskega knjižnega

jezika (DZS, 1994) kopico pomenov: (1) zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: (2)

sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju

boga, nadnaravnih sil; (3) prepričanje o obstoju, resničnosti tega, kar vsebujejo nauki

o bogu, nadnaravnem; (4) s tradicijo prenešeno mnenje o obstoju česa

skrivnostnega, skrivnostni moči česa; (5) prepričanost o obstoju, možnosti nastopa,

uresničitve česa zaželenega; ... (8) s prilastkom skupek načel, nazorov, naukov (npr.

nova estetska vera, nevarna politična vera...).

Beseda 'posvetno' ima danes v slovenščini naslednji pomen: 'kar ni verskega,

cerkvenega značaja oz. kar ni duhovno, versko usmerjeno'. Pojem 'posvetno'

etimološki slovarji povezujejo s pojmom (1) 'svet' (v pomenih vesolje, Zemlja,

posestvo ipd.). Vendar ima beseda 'svet' še dva druga izvorna pomena, in sicer (2)

'skupaj govoriti' (iz česar izhajajo besede kot so npr. svétnik, posvetovati se, nasvet

ipd.) in (3) 'praznovati, slaviti' (iz česar izhajajo besede kot so npr. svetník, posvečen,

svetišče ipd.). Omenjena izvorna večpomenskost besede 'svet' botruje temu, da

nekateri ljudje ne vedo prav dobro, kaj pomeni beseda 'posvetno'.

Beseda 'religija' je v osnovi povezana z naslednjimi tremi pomeni: (1) vera v

vsemogočno poosebljeno božanstvo, strah pred takšnim božanstvom; (2)

premišljevanje, dvom, branje; (3) povezovanje, zbiranje (skupaj). Iz omenjenega

izhaja, da besedi 'vera' in 'religija' vsaj po izvornih pomenih nista povsem enaki.

Beseda 'ateizem' po izvornem pomenu ni (povsem) enaka zgoraj opisanemu pojmu

'posvetnost', saj v stari grščini izhaja iz pomena 'ne-bog' in torej v osnovi pomeni

'neboštvo'. Ateist je tisti, ki ne veruje v Boga (tj. poosebljeno vsemogono božanstvo)

oz. je tisti, ki je pristaš ateizma.

Beseda 'bog' izvorno izhaja iz pomena 'deliti, razdeljevati (delež, bogastvo,

usodo,)'. To pojasnjuje tudi izvorna pomena besed 'bogat' (= tisti, ki ima delež) in

'ubog' (= tisti, ki je brez deleža).

Pripravil: Jože Kos Grabar, 11. april/mali srpan 2006

 

IZBOR PRAVNIH OPREDELITEV V ZVEZI S PREPRIČANJEM, VERO IN VESTJO

SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC (sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina

Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III))

2. člen

Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede

na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost,

premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.

18. člen

Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati

prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v

skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in

opravljanjem obredov.

19. člen

Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti

nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in

ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

MEDNARODNI PAKT O DRŽAVLJANSKIH IN POLITIČNIH PRAVICAH (sprejela ga je Generalna

skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 z resolucijo št. 2200 A (XXI); veljati je zael 23.

marca 1976 v skladu s 49. členom.)

18. člen

1. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vsebuje svobodo imeti ali

sprejeti vero ali prepričanje, po svoji izbiri in svobodno izražati svojo vero ali prepričanje posamično ali

v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, izpolnjevanjem verskih in ritualnih obredov in

poučevanjem.

2. Nihče ne sme biti prisiljen k nečemu, s čimer bi bila kršena njegova pravica imeti ali sprejeti vero ali

prepričanje po lastni izbiri.

3. Glede svobodnega izražanja vere ali prepričanja so dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon,

in so potrebne za zavarovanje javne varnosti, reda, zdravja ali morale, ali pa temeljnih pravic in

svoboščin drugih.

4. Države pogodbenice tega Pakta se zavezujejo spoštovati pravico staršev oz. zakonitih skrbnikov,

da svojim otrokom zagotovijo tisto versko in moralno vzgojo, ki je v skladu z njihovim lastnim

prepričanjem.

19. člen

1. Nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojih mnenj.

2. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja; s to pravico je mišljeno svobodno iskanje,

sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na državne meje, v ustni, pisni, tiskani

ali umetniški obliki ali na katerikoli drug svobodno izbran način.

3. Uveljavljanje svoboščin iz 2. točke tega člena obsega posebne dolžnosti in posebno odgovornost.

Zato sme biti podvrženo določenim omejitvam, ki pa morajo biti izrecno določene z zakonom in

potrebne:

a) zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih;

b) zaradi zaščite nacionalne varnosti ali javnega reda, javnega zdravja ali morale.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (sprejeta v DZ RS 23.12.1991, objavljena v Ur. l. RS, št. 33/91)

7. člen

Država in verske skupnosti so ločene.

Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

39. člen (svoboda izražanja)

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega

obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni

interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

2

41. člen (svoboda vesti)

Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.

Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.

Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno

vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in

zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.

63. člen (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju

in vojni)

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter

razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

KONVENCIJA O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (Uradni list RS

(13. 6. 1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994); Konvencija in protokoli so popravljeni v skladu s

spremembami P11, ki je bil sestavljen in dan v podpis državam lanicam Sveta Evrope 11. 5. 1994 v

Strasbourgu in je pričel veljati 1. 11. 1998.)

9. člen - Svoboda mišljenja, vesti in vere

1. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo

spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter

zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi ali verskih

obredih.

2. Svoboda izpovedovanja vere ali preprianja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa

zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda,

zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

POGODBA O USTAVI ZA EVROPO (predlog; Uradni list EU, št. C 310, 16. 12. 2004)

I-52. len - Status cerkva in nekonfesionalnih organizacij

(1) Unija spoštuje in ne vpliva na status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v

državah članicah po nacionalnem pravu.

(2) Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem

pravu.

(3) Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi

vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.

II-70. len - Svoboda misli, vesti in vere

(1) Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spreminjanja

vere ali preprianja ter svobodo izražanja svoje vere ali svojega preprianja posamezno ali skupaj z

drugimi, javno ali zasebno, pri bogoslužju, pouku, obiajih in obredih.

(2) Pravica do ugovora vesti se prizna v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresnievanje te

pravice.

(POJASNILO

Pravica, zagotovljena v prvem odstavku ustreza pravici, ki jo zagotavlja 9. člen EKP in ima, v skladu s tretjim

odstavkom lena 52 Listine (2), enak pomen in podroje uporabe. Omejitve morajo v ta namen upoštevati drugi

odstavek 9. lena EKP, ki se glasi: „Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih,

ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja

ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.“

Pravica, zagotovljena v drugem odstavku, ustreza nacionalnim ustavnim tradicijam in razvoju nacionalne

zakonodaje na tem podroju.)

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Pripravil: Jože Kos Grabar

v Mariboru, 3. marca/sušca 2005